Marsikaj sem že doživela v tej, zdaj že skoraj 5-letni sagi, ko so obiski raznih zdravnikov precej redno na sporedu. Ampak bizarnost tega- niti ne pregleda, pač zgolj naročanja- pa presega vse meje dobrega okusa.
Ker se baje moraš naročiti osebno, me je prvo čakal podvig, da se do revmatološke ambulante prebijem čez tisti super creepy hodnik mariborske bolnice, ki zgleda kot scena iz prvovrstne grozljivke, nisem pa vedela, da me bo ta pravi, ultimativni šok čakal, ko bo sestra odprla usta, in rekla: "Redno naročamo junija 2017."
Ne vem, kaj me je bolj šokiralo- dejstvo, da je večja verjetnost, da te prej pregleda patolog (govorim karikirano, lepo prosim) ali pa to, da je, še preden sem uspela prebolet ta šok, "rahlo" netaktna sestra, še malodane v isti sapi, hitro nadaljevala, da je mogoče prit praktično takoj na vrsto, v sicer zasebni ambulanti, kjer- pazi to- dela zdravnica, ki dopoldan služi denarce davkoplačevalcev, popoldan pa tistih, ki so pripravljeni oz. bolj prisiljeni poseči še malo globlje v žep.
Cene seveda niti približno ni vedela, tudi ime zdravnice ji je šlo stežka z jezika, ampak številko pa je v trenutku nakracala na list papirja in ga nalepila na napotnico.
Svašta. Resno se sprašujem, zakaj plačujem zavarovanje? Prispevke, vse to jebeno sranje. Za kletvice v nadaljevanju se ne bom niti opravičevala...
Namreč, po sili razmer v tej državi, sem sledila usodi marsikoga, ki je za preživetje naenkrat deklica za vse v podobi samostojnega podjetnika. Kar mi sicer ustreza, ker sem itak po duši freelancer in mi paše bit sama svoj šef.
Samo lepo prosim vse pristojne- dajte uredit, da bom sama svoj šef tudi pri prispevkih in varčevanju, ker veste kaj, meni več ni do te zlagane, kvazi solidarnosti. Ne da se mi več plačevat prispevkov, ki nikoli ne bojo moji, ker sponzoriram trenutne upokojence. Sama verjetno penzije nikoli ne bom imela, pri našem zdravstvu in svojem zdravju, pa bom mogoče imela celo to srečo-srečo, ja- da je ne bom niti dočakala.
Solidarnost pri zdravstvenem zavarovanju je sicer okej, samo tale neumnost obveznega in dodatnega zavarovanja, me še kar bega. Vsi smo zavarovani obvezno, kar naj bi pokrilo vse osnove, dodatno pa že samo ime pove, da bi moralo biti dodatno, z neko dodano vrednostjo, nekaj kar ti prinese neko, um, kaj pa vem, prednost? Torej, če se odločim, ne pa da sem prisiljena, za plačevanje dodatnega, bi morala biti takoj na vrsti, imeti posebno obravnavo,... Ne pa to- plačujem obvezno in seveda plačujem tudi dodatno...za to, da dobim odgovor junij 2017 in hitro ponujeno alternativo, da posežem še globlje v žep, ki sicer ni globok, je pa večinoma prazen ter si plačam to, kar bi mi v vsaki drugi, vsaj deloma delujoči državi, prineslo prav to dodatno zavarovanje.
Lahko bi rekla, da sem naveličana in utrujena, kar je čista resnica, mislim pa, da sem prišla do točke, kjer niti jezna nisem več, le še na smeh mi gre. Zdaj bom poiskala neko alternativo, čeprav gotovo ne te, ki mi je bila tako subtilno ponujena. Pač, guram dalje, kaj češ. To, da pri nas NI posluha za kronične bolnike, mi je tako že jasno.
 |
| vir |
Ni komentarjev:
Objavite komentar