23. sep. 2015

Alahov blagoslov

OMG, pravi naval beguncev se še začel ni, pa me je že zadela Alahova moč. Zadela, ko se mi je begunec/prebežnik/migrant (u name it) vsaj 5x zahvalil z blagoslovom Alaha, potem ko smo ga našli na poti v Šentilj, kako z berglami, malim nahrbtnikom na ramenih, premaguje pot... skrušen, utrujen, na pogled videt star ko zemlja, mi potem, ko se ustavimo in ga povprašam, od kod je, takoj v roke potisne paprije, ki izkazujejo, kdo je, od kod prihaja in da ima pravico zadrževanja v Sloveniji. Oči so se mu zasvetile, ko je dojel, da ga bomo peljali in od olajšanja se je zvrnil v avto...s težavo, kajti noge je komaj še premikal in uspelo mu je le tako, da si je tisto, najbolj poškodovano dvignil. Kaj veliko se nismo pogovarjali, ne zna angleško, bil pa je iskreno vesel in ja, tudi hvaležen. Ko smo prispeli na cilj, mi je pošteno stisnil roko in šel svojo (negotovo) pot. Sama pa sem še kar dojemala dejstvo, da gre za človeka, ki še ni dopolnil niti 40 let, videt pa je kot starec.

Torej ja, bojda se je pričel razpad Evrope, kot jo poznamo. Poleg domnevne islamizacije stare dame, se začenja še en boj- boj med tistimi, ki bi beguncem pomagali in tistimi, ki bi jih lastnoročno utopili. In to je tisto, kar mene najbolj skrbi, pa tudi spravlja v bes, včasih celo v smeh.

Namreč, recimo mu povprečen Ivek ali pa povprečna Metka, da dobimo predstavo. Starost- neopredeljena, pa dajmo vseeno za še lažjo predstavo, rečt, da je nekje od 25 pa do 80. Vse življenje je ta oseba živela v enem takem, blagostanju, bolj ali manj. Ima svojo hišo/stanovanje in vikend (zelo verjetno, če gre za klenega predstavnika podalpskega naroda), normalno ima tudi svoj avto, proste popoldneve preganja v nakupovalnem centru, med vikendi hodi z družino k mami na kosilo ali pa v hribe, poleti se spravi s sosedi, ker ima tam svojo prikolico ali pa si privošči tako eksotiko, da odleti pod palmo, tudi če je že nevarno blizu Vzhodu ali Afriki. Ta oseba je seveda nadpoštena, plačuje davke, kakor plačuje tlako 8-urnega delavnika. Ne pozabit, da je še izredno pridna, marljiva, vestna, delavna in skromna. Vsaj po svojem prepričanju.

In človek bi pričakoval, da bo taka oseba zaradi vseh danosti in vrednot, ki jih tako opeva- dobra in razumevajoča. Ko pa odpre uste, se izkaže, da gre za lažno prepričanje, saj je ozka in strupena. Nepripravljena se postavit v kožo ljudi, začutit stisko sočloveka, ob tem pa dopušča, da ji strah, nepoznavanje, lastna ignoranca ter kompleksi večvrednosti upravljajo življenje.

Tudi, če drži, da je baje samo eden na pet teh beguncev, "resnični" begunec, je pomemben ta- ki beži pred terorjem, grozljivim vsakdanom, kjer je ogroženo vse- od njegovega golega življenja, življenja najdražjih, vsega znanega in poznanega. Zato še toliko težje razumem svoje sorojake. Tega Iveka in Metko ter njuno sovraštvo.

Sploh, ko je govora o izgubi vrednot. Katerih vrednot že? Namreč- če jih je Evropa že ali pa jih šele bo-izgubila vrednote-potem jih ni in jih ne bo zaradi muslimanov, niti budistov, kaj šele ateistov.

1. Marsikoga namreč skrbi prav izguba krščanskih vrednot stare celine, kar mi je še bolj smešno in hinavsko, sploh ker to slišim od ljudi, ki si kolen še nikoli niso drgnili pri nedeljski maši, zdaj pa želijo, da se ohranijo krščanske vrednote?! Um, etika pa morala pa res ne rabita hoditi z roko v roki z religijo. Moralno in etično je priskočiti na pomoč, prisluhniti in sprejemati. Premagati lastne strahove in jih priznati. Pomaga veliko bolj kot pa deset zdravih marij ter ne vem koliko meditacij.

2. Niso vrednote tiste, ki so passe. Ljudje so. Prav vsi tisti, ki kar vnaprej obtožujejo in drugim ljudem, brez da bi jih sploh poznali, sodijo ter lepijo etikete. Ljudje, ki jim je edina zabava buljenje resničnostnih oddaj, ljudje, ki so tako nepripravljeni stopiti iz svoje cone udobja.

3. Niti ko je treba na počitnice v kake bolj "eksotične" kraje...npr. ko folk rine pod palme kam ob egiptovsko obalo. Tam seveda pričakujejo, da bodo popedenani po evropsko, brez trohice spoštovanja se marsikdo šopiri in postavlja, da je iz "bele Evrope", zaradi česar seveda ne rabi spoštovati tamkajšnjih običajev in navad. Vsem takim- dajte raje backpack na ramena pa jo mahnite v širni svet. Ne konča se z izstopom tunela Sv. Rok in/ali v ograjenem resortu.

4. Koliko od teh, ki tako vijejo roke v zrak, kako je treba pomagat domačim, domačim dejansko pomaga? Koliko med njimi policiste in njihvo delo spoštuje tudi, ko ne grozi tsunami beguncev? Malo. Malo je takih, ki pomagajo domačim, še manj je takih, ki bi do policistov gojili spoštovanje. Ker ko sami pritiskajo na plin in so kaznovani, takrat jih je najboljše kar povozit, ne?

5. Resno me zanima, koliko takih, ki so tako proti, se, če sploh, kdaj vpraša, kako nam je v bistvu lepo in fajn? Ste videli tistega simpatičnega Iranca, ki beži, ker je ateist, Kurd in biseksualec? Tam to pomeni smrtno obsodbo, tukaj pa ne. Lahko ste karkoli hočete- lahko ljubite in ljubezen lahko pokažete. Greste v cerkev ali pa ne. Z izjemo redkih debilov, vas nihče ne bo kamenjal zaradi tega. Če pa bi vas, bi bili kaznovani oni in ne vi.

6. Preden se najde kdo, ki bo zdaj trdil, da je ta svoboda izgubljena s pohodom islamističnih fanatikov na Evropo, naj se pri sebi vseeno vpraša še, kaj pa če se vsaj potrudim postavit v njihovo kožo. Kako je, ko izgubiš vse, ko živiš v nenehnem, resničnem, nobenem iluzornem strahu, ki izvira iz prvinske želje po golem preživetju. Ko okoli tebe dragi ti ljudje umirajo, ko je adijo stabilnost, ko se nimaš kam vrnit. Ko doživiš tisto pravo pravo eksistencialno krizo, ne tiste praznine, ki jo povzroča zdolgčasenost...

7. Kožo beguncev- iz takih ali drugačnih razlogov- ki so tako zelo ljudje, kot smo mi tukaj in si želijo le mirno zaživeti, imeti priložnost. Mislim, da si jo vsak zasluži. Daleč od tega, da bi bili med njimi sami dobri ljudje, nikjer niso. Očitki, kako primitivni divjaki so- kaj pa, če so od poti,  travm in vsega hudega izmučeni ljudje, naveličani in prestrašeni? Ker eni tukaj pri nas, ne rabijo bežat pred vojno, morajo samo na kako tekmo, pa je obnašanje precej podobno...

Ampak seveda živimo v svetu in stanju, ki mu dominira strah, najbolj uničujoča stvar na svetu, poleg tega pa v svetu, kjer mora biti vse lepo in ugodno in kjer je seveda posameznik povsem nemočen, ker hej, tako najlažje preneseš odgovornost na drugega in uživaš v svojem nesrečnem stanju. Tako življenje postane zgolj še dihanje in čakanje, da te odreši smrt.

Da ne bo kdo mislil, tudi mene skrbi, kako se bo vse skupaj odvilo. Tudi sama se zelo strinjam s tem, da bi bilo potrebno narediti red, poskrbeti, da se ti ljudje imajo za vrnit v svoje domovine, ki bodo varne, stabilne in lepe za življenje vseh, tudi nas, ki bi kdaj zašli tja kot turisti, ekonomski migranti...in mogoče, morda kdaj tudi sami kot begunci.

Realno se vsi zavedamo, da to ni zgolj val beguncev, to je cela selitev narodov in spremembe bodo...na drugi strani, se poskusim potolažiti s tem, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha in da se ljudje resnično ne bi smeli bat ljudi. Pa očitno se jih in to je tisto, kar me najbolj skrbi. Ta nepripravljenost, ta globoka, nezdrava mržnja. Potem me tolaži misel, da so spremembe sestavni del življenja, samo malo poglejmo skozi zgodovino, da le preživimo ta proces same spremembe mirno, pa bo.

Čas je, da se vprašamo, kako si želimo, da nas prikazujejo zgodovinski učbeniki (tablice ali karkoli že bo takrat)- kot ozkogleda, brezsrčna bitja ali pa kot nekoga, ki je ponudil roko in pomagal postaviti trdne temelje mostu medsebojnega razumevanja in spoštovanja.

PS: Za vse, ki jih tako skrbijo smeti, ki jih begunci puščajo za seboj... masa ljudi jih pusti, kot jih pustijo vsi obiskovalci kakih festivalov, koncertov, slavij,...mimogrede, koliko plastičnih vrečk je bilo danes podeljenih v Sloveniji, ker so pač komot in zastonj?

vir


Ni komentarjev:

Objavite komentar