Jebi se, dragi svet

Itak greš h koncu, tak da ja, jebi se. Resnično se mi več ne da trudit, pa naj mi planet in okolje še toliko pomenita. Naj imam še tako rada živali in uživam na sončku, ampak ne gre, enostavno se ne morem povsem izolirat in vsega odmislit, jebeš tako moč misli, pri kateri bi lahko ali pa morala vse enostavno izklopit in se brigat samo zase. 

Tako seveda ne morem mimo komentarjev, ki se tičejo beguncev. Saj veste, teh zakamufliranih teroristov, ki so si ustvarili vojno v lastni državi, samo zato, da imajo izgovor, kako prit na veličastna evropska tla in nas vse pobit. Pravzaprav ne. Pobit vse moške in zasužnjit vse ženske in otroke. 

Kako ne veste, no??! Pa saj ste ja brali Alamuta, saj veste, kaj se dogaja. Nooo…mi tu vendar vestno in pridno (predvsem to, ker če kaj, potem smo seveda pridniiii) plačujemo davke in tlakujemo pot do bogastva našim kradljivim in lažnivim politikom/tajkunom in pomagati bi se moralo nam. Nam, vam rečem!! Meni, ki komaj preživim. V redu, pustimo zdaj ob strani tiste, ki (večinoma tiho) trpijo v hudi revščini in pomanjkanju, ampak večina, ki se kurči (pardon my French) s temi, um, argumenti, zakaj je potrebno pozapret vse meje in na njih nastavit strelski vod, je takih, precej povprečnih Francev, ki svoje proste popoldneve zabijejo v kakem nakupovalnem centru, žulijo CocaColo, štrkajo svoj pametni telefon in zelo veretno še nikoli in nikdar niso občutili hujše lakote od tiste, ko kosilo za pet minut zamuja. Kaj šele, da bi kdaj občutili kakšno zares hudo pomanjkanje. In potem človek naivno pričakuje, da bodo veseli in hvaležni, da nikoli in nikdar niso rabili bit resnično razčlovečeni in oropani vsega, kar jim je znano in poznano, ampak seveda ne. Treba je zagnat vojno, gonjo, nekje strest ves svoj gnev, ki ga prinašajo ne-vem-jaz-katere frustracije. Ki jih rodi strah. 

Ker očitno si večina bližnji in daljni vzhod še dalje predstavlja kot kup nerazvitega kamenja, na katerem živijo divja plemena, nepismena in brez možganov. Brez čustev in potreb, želja, ljubezni, znanja in strasti. Vsega, kar pač nas ljudi, dela…ljudi. Ne morem rečt človeške, ne ob takem obnašanju in takšnih komentarjih, kot jih slišim/berem. 

Priznam, zaboli me, ker jih toliko pride s strani mojih sovrstnikov. Torej ljudi, ki bi naj bili nova genracija, ki živi v teh krasnih časih, ko nam je skorajda vse dostopno, ko lahko potujemo in smo ali pa naj bi bili bolj odprte glave, malo bolj sočutni. Ma, jok brate, odpade. To, da si drznejo tako udrihat po njih se mi zdi bolano, sploh ker je med njimi tudi par takšnih, ki kaj dalje kot od praga svoje bajte še niso prišli, pa še to so večinoma bajte mamic in atijev. 

Bruha se mi ob tej nečloveškosti, resno. Moram vprašat- a v njih res vidite zgolj opice? Se opravičujem enim in drugim (beguncem in opicam), samo kaj pa je tako čudnega, da imajo telefone, sončna očala, da pridejo v “opremi”, kako mislite to, od kod jim denar,…? Ok, poglejte-zamislite si, prosim vas, samo za sekundo vsaj, da pride do takega scenarija pri nas. Še včeraj ste v enem od nakupovalnih centrov grizli v svoj McDonaldsov hamburger in polnili vozičke, danes pa povsod okrog vas bombe, kri, neredi, ljudje, ki jih imate radi, umirajo, trpite, strah vas je,… in ker imate možnost zbežati, zbežite. Ali ne? Bi res ostali in branili svojo domovino? Tudi to se beguncem namreč očita in tukaj ne razumem te nedorečenosti Slovencev- na eni strani udarit po beguncih, ker bežijo, na drugi pa po lastni državi, kako kurčeva češ da je, ker v njej hiramo in si bo zdaj drznila pomagat tem ljudem. 

Pa to ni poanta, poanta je prav v tem, da so to ljudje. Kot vi sami. Ljudje, ki ne živijo in ne spijo prosto pod palmo in vsepovprek vihtijo meče in jahajo kamele, pač pa ljudje, ki živijo z nami na tem svetu, ki je napredek doživel že skorajda povsod. Razen v človečnosti ne, očitno. Ampak ja, tehnološkemu napredku ne gre ubežati in zato, dragi moji nestrpneži, je med njimi veliko takih, ki so si pot lahko privoščili in to celo tako nobel, da so po morju pluli s sončnimi očali na nosu in štrkali svoj pametni telefon. A vidite, da niso tako zelo drugačni?

Tako kot ti in tako kot jaz, imajo svoje sanje. Zdaj pa bežijo pred nočno moro v upanju, da bodo lahko spet “lovili” te sanje. Tako preprosto je. Je med njimi kak terorist? Gotovo, zakaj pa ne, možnost je vedno, samo ne bit tako naivni ali pa nerazumno prestrašeni, da so vsi med njimi teroristi. Ti se res ne rabijo infiltirat med begunce. Če nas bojo teroristi želeli spustit v luft, bodo že našli način.

Tako da ja- če jim niste pripravljeni priskočit na pomoč, jih prosim vsaj ne še dodatno stigmatizirat. Nikogar ne bodo požrli in zgolj s tem, da so druge veroizpovedi in morda bolj temne polti, ne delajo nobene škode. Tak da chill in nič se bat, namesto dnevnih poročil in mržnje, ki vam jih očitno povzročajo, preklopite na kak resničnostni šov in dajte tisto komentirat pa se s tem zabavat.

PS: Za tisto zloveščo prerokbo goltanja kamel vode iz evropskih rek, pa se raje zamislite do svojega odnosa do okolja. Ker hej, saj smo vendar krasni plastični svet, ki ne more brez svojega zrezka.