5. jan. 2015

Teorije zarot ali praksa lenobe?

Zadnjič mi med pogovorom en tip navrže, da je zmešano vreme posledica bombnih napadov, ki se dogajajo po svetu. Seveda mi to reče ta isti tip, ki se v 100 metrov oddaljen vaški market odpelje z avtom, ker a) tako najlažje pretovori svoje pločevinke in plastenke *vnesi poljubno pijačo* v varno zavetje doma in b) prepreči morebiten nateg, sicer neobstoječih, mišic. Razume se, da vse to odnese v plastični vrečki. Vsakič znova, dan za dnem.

Spet mi drugič, ta drug osebek, že skorajda z naslado zaupa, da so vsega krivi oni, tisti nad nami, češ saj veš, oni tam, ki imajo moč in oblast, mi pa smo nedolžne ovčke, krive samo tega, da ne znamo spredvidet, kako nas recimo "špricajo" z lufta in mamijo s potrošništvom.
 
A še komu nekaj ne štima? To iskanje izgovorov in prelaganje odgovornosti na drugega. Res, ljudje so mi prav smešni. Milo rečeno. Moj namen ni ugotavljat, koliko (ne)resnice je v teorijah zarot. Se pa muzam ob tem, s kako lahkoto ljudje tako prikladno privlečejo teorije zarot na plano, namesto, da bi se kdaj vprašali, kaj pa če lahko sam kaj naj naredim/spremenim. So pa teorije zarote gotovo eden (od) nobel izgovor(ov). Češ- kaj pa morem jaz, ugob, nemočen niče nad celo institucijo. Hkrati pa daje potuho, ker hej, ti moji dnevni sprehodi z avtomobilom, itak ne naredijo nobene prave škode v primerjavi s tem, kaj delajo tisti nad nami.

Pa daleč od tega, da bi sama bila svetnica. V končni fazi sem težkokategorni odvisnik od sodobne tehnologije in v (sicer) res skrajni sili, tudi sama kupim vodo v plastenki. Obožujem dolg in vroč tuš, nasploh imam rada svojo rit na toplem, sama misel, da bi se morala odpovedat letenju in potovanjih mi je nevzdržna,... tako da ja, daleč od tega, da želim pametovati in živeti kot puščavnik. Vem pa tudi, da je veliko tega, kar lahko človek naredi sam in z morda res malenkostmi, vseeno naredi nekaj in sprememba v pravo smer. 

Nekak najbolj me nervirajo naslednje stvari:


1. Zakaj vedno in samo avto?
Meni osebno se zdi poseben slovenski fenomen, ta bolestna odvisnost in ljubezen do avta. Avto kot hišni ljubljenček in vozniški izpit kot ultimativni dosežek posameznika. Če ne voziš, si čuden. Če greš peš, si čudak. Če pa uporabljaš javni prevoz, si najmanj gobav. Javni prevoz je lahko marsikaj, ni pa sramota. Sramota je mogoče edino slovenska železniška infrastruktura.
2. I'm a plastic toy in a plastic world...it's fantastic cuz it's all plastic
Plastika me spravlja ob pamet. Še bolj me spravlja ob pamet folk, ki plastiko brezglavo uporablja. Pride zadnjič teta v trgovino, vzame eno (1!!) pomarančo in jo pospravi v mini plastično vrečko. Je očitno bila prehlajena, pa si je vzela še eno limono. Ki je seveda tudi šla v svojo plastično vrečko. Saj razumem, kilo paradižnikov je res težje vrečt na tehtnico brez vrečke, ampak eno (eno, lepo prosim!!) pomarančo in kilo banan? Ali pa ananas, pač vse, kar pride v olupu in/ali vzameš po komad. 
Želim si, da bi na televizijah predvajali posnetke otokov smeti, ki plujejo po naših oceanih, živali, ki zaradi tega dnevno umirajo in kak vpliv ima to na koncu na nas, pa če je komu prav ali ne. Tako pa vrtijo telenovele pa resničnostne šove, ampak hej, folk je videt zadovoljen. Kar me privede do tretje točke...
3. A je še kje kaj zdravega razuma in kmečke logike?
Danes živimo v svetu, kjer smo z novicami in informacijami zasačeni. Ene še ne predelamo in pogoltnemo, ko nas že "obremeni" sencazionalizma polna druga...zato je treba do vsake informacije bit kritičen in jih znat sortirat. Kar je za večino očitno najtežja stvar na svetu, sploh ker se je tako komot "odklopit" ob branju tračev in naslajat ob katastrofičnih napovedih konca. Apokalipsa ne prihaja, v glavah večine je že. 
4. Bio bo rešilo svet
Poznam nekaj blaznih bio in eko ekstremistov. V svoji shrambi imajo vse bio, vse je eko, vse mora biti, če ni, očitno ni užitno. In pol jejo bio ajdovo kašo iz Kitajske. Kako hudiča je to lahko bio? Sama raje kupim tako domačo, po možnosti na kakem mlinu, imamo pa tudi pri nas več kot dovolj eko kmetij, kjer pridelujejo preverjeno odlične. Skratka- samo ker je bio, še ni nujno tudi v redu, je pa brez dvoma veliko boljše, če je v redu bio. Ergo- ni vsak bio, bio.
5. Iskat izgovore in odgovornost zunaj sebe
Ok, razumem, razumem, pač ni najlažje požret, da si za nekaj (lahko) kriv in pa (so)odgovoren. To niso lih občutki, ob katerih bi človek cvetel, so pa taki, ob katerih bi lahko zorel. In sprememba se vedno začne v nas samih, vzame pa malo časa in volje. Tukaj se mogoče velja vprašati- a je smisel življenja res v tem, da prideš samo čim bolj komot skozi v "blaženi" ignoranci?
6. Zakaj je tako težko sprejet resnico ali tiščanje glave v pesek
Tukaj pa naj kar tale članek opravi delo. :)

vir

Ni komentarjev:

Objavite komentar